Zvezde
Luže so globoke in temno modre, obrobljene
s travo in pticami. Naokoli je nizek sneg.
Bela pastirica na dolgih, majavih nogah stoji
sredi ogledala vode, v katerem se bleščijo velike
oranžne hiše oblakov. Nad hribi rastejo nizki
ognji sonca, megle se dvigajo čez rdečkasto
razžarjena slemena, ki so mehka in topla
kot hrbti konj. Svetloba potuje čez napete kože
gozdov in natančno izrisuje vsako drevo.
Oblaki so obrobljeni z belo krednato barvo.
Ozremo se, vidimo naše stopinje, ki prihajajo
iz tega ognja; ohranjamo ritem in globino ugreza,
v katerem se nabira voda. Nebo se odpre
kot žrelo vulkana, vrsta smrek zažari, potem ugasne.
Konice nekih peres se zasvetijo snežno belo
v skoraj ravnem letu. Vrnemo se domov.
Miza na vrtu je pogrnjena z ostanki snega.
V majhni keramični posodi, na dnu katere
so naslikane modre zvezde, utripa gladina vode.
Pijemo. Noč prihaja, prižigajo se zvezde in ognji.